Walter Mitty (m): običajen smrtnik, ki se predaja pustolovskim sanjarijam, ki presegajo vsakdanje življenje
Nihče resnično ne ve, kako mogočne so sanje v naših glavah… dokler ne navdihnejo naše resničnosti. To se zgodi Benu Stillerju v sodobni priredbi ene najbolj vplivnih izmišljenih zgodb vseh časov – pravzaprav klasičnem primeru pripovedi o privlačnosti sanjarjenja, ki se ji ni mogoče upreti: v Skrivnostnem življenju Walterja Mittyja Jamesa Thurberja. Stiller je poldrugo tipkano stran dolge klasike iz leta 1939 razširil v komičen ep za 21. stoletje o možakarju, ki dojame, da bo njegovo resnično življenje pokopalo njegovo čezmerno aktivno domišljijo. »Novi« Walter Mitty (Stiller) je sodobni sanjač, navadni urednik fotografije pri reviji, ki si oddih od svojega ne ravno zadovoljujočega življenja privošči v umskih počitnicah, v katerih se umakne v svet sanjarij, polnih drznih junaštev, strastnih romanc in nepretrganih zmag nad nevarnostjo. A ko jima s sodelavko, ki jo skrivaj obožuje (Kristen Wiig) grozi, da bosta ob službo, mora Walter storiti nepojmljivo: zares mora ukrepati – kar sproži popotovanje po vsem planetu, ki presega vse, česar se je Walter kdaj koli domislil v svoji domišljiji. Stiller je v Skrivnostnem življenju Walterja Mittyja videl priložnost, da se te izjemne ameriške črtice loti s povsem sveže, sodobne plati. Zgodba, ki je domala že ob svoji prvi objavi v New Yorkerju imela neverjeten vpliv, je navdihnila priljubljeno filmsko komedijo v štiridesetih in neštete gledališke igre ter je frazo »pravi Walter Mitty je« vklesalo v splošno angleško izrazoslovje kot oznako za nekoga, ki več energije posveča sanjarjenju kot vsakodnevnemu življenju. Stiller je Thurberjev lik, ki se nenehno izmika resničnosti, postavil v razbohoteno zapletenost naših družabnih omrežij, ukinjanja delovnih mest in nenehnega preurejanja ter zgodbo komično, dramatično in kinematografsko obogatil v vizualni spektakel sodobnega filmskega ustvarjanja: »Všeč mi je, da zgodbe ni mogoče povsem opredeliti,« pravi. »Vsebuje komedijo, dramo, pustolovščino; resnična je in fantastično nadresnična. A v srčiki vsega je lik, s katerim se po moje lahko poistoveti vsakdo; lik, ki na videz zgolj životari skozi rutino sodobnega vsakdana, a v glavi živi povsem drugačno življenje.« Podobno kot mnogi izmed nas se Stillerjev Mitty počuti ukleščenega v čedalje bolj razosebljenem, elektronskem svetu, ki bliskovito spreminja prav vse, in njegovo življenje odriva v odvečnost; njegov edini izhod so divja sanjarjenja, v katerih se junaško bori za boljši in bolj pošteni svet. Prav ta spopad med Mittyjevo trhlo resničnostjo in čudovitimi vzgibi izza njegovih neverjetnih sanj je Stillerja pritegnil k priredbi scenarista Stevena Conrada, saj ta »ni skušal zgolj obnoviti klasike z Dannyjem Kayem, ki je bila za svoj čas čudovito svojstvena,« kot pravi. »Našel je povsem nov način, da poda zgodbo – bister in zanimiv način, a hkrati v sodobnem kontekstu, v kakršnem se gledalci lahko z likom poistovetijo.« John Goldwyn razlaga, da so že v verziji iz leta 1974 »zgodbo izvirnika povzdignili v nekaj povsem drugega; hoteli smo slediti temu podvigu.« Za Johna in Samuela Goldwyna, Jr. (vnuka in sina slovitega Samuela Goldwyna, ki je produciral Skrivnostno življenje Walterja Mittyja v režiji Normana Z. McLeoda iz leta 1947) kot producenta je zgodba namreč del družinske zgodovine: »Moj ded je bil pravi pionir filmske industrije in eden tistih, ki so hoteli zgodbe pripovedovati na drugačen način; nam življenje prikazati, kot tega ne zmore nobena slika, roman, gledališka igra. In temu smo hoteli doprinesti z nečim podobnim.«. Če se je Conrad Thurberjeve klasike lotil s stališča povsem drugačne generacije, je Stiller kot režiser njegov scenaristični koncept, presvetljen skozi barviti kalejdoskop sodobnega življenja, še dodelal z vizualnimi sredstvi – sploh pri spretno oblikovani hiperresničnosti, ki notranji tok Mittyjeve zavesti preliva v strukturo njegovega zunanjega sveta – kakršnih si v Thurberjevih časih ne bi mogli niti predstavljati. Pri tem so mu pomagali tudi za oskarja nominirani direktor fotografije Stuart Dryburgh, scenograf Jeff Mann, montažer Greg Hayden, kostumografinja Sarah Edwards in strokovnjak za vizualne učinke Guillaume Rocheron.